Zbogom prijatelj!

Odkar sem odsel od Tete sem dvakrat zamenjal nastanitev. Zakaj sem zapustil Tetino hiso? V njihovo hiso je prisla ziveti bolna teta, ki naj bi tukaj v Turrialbi urejala neke papirje in hisa je postala prepolna za nas vse. Zato sem se za kratek cas najprej vrnil k Cesarju (v stanovanje kjer sem bil opazovan v kopalnici), da razmislim kaj bom sedaj naredil. Razmisljal sem, da bi najel stanovanje ali pa vsaj sobo tukaj v Turrialbi, malce sem povprasal tudi ljudi iz rafta, ki sem jih poznal, ce imajo doma kake apartmaje ali sobe ali kaj takega. Na reki sem spoznal tudi fanta mojih let, ki mu je bilo ime Berny in postala sva prijatelja. Druzili smo se in sli tudi parkrat skupaj ven za konec tedna. Nekega dne me je Berny presenetil s sporocilom, da ce hocem lahko ostanem v njegovi hisi, da je govoril s svojo druzino in da nikogar ne moti, ce pridem k njim. Tako sem se 19.11. preselil k Bernyju.

Sedaj zivim pri Bernyjevi druzini ze dva meseca. To je bil vsekakor cas, ko sem najbolj zazivel zivljenje Kostaricana do sedaj. Njihova preprosta hiska se nahaja v vasi Pavones, ki je malo ven iz Turrialbe v hribih. Izpred hise je cudovit razgled na mesto Turrialba, ki mirno pociva v dolini in pa na ogromen vulkan, ki se dviga nad mestom v ozadju. Hiska je preprosta, brez kleti in brez nadstropji, kar bi bilo v bistvu zelo nenavadno za tipicno kostarisko hiso, ce bi imela. Veliko his tukaj znotraj niti nima stropa in se lahko vidi naravnost na stresno kritino. V Bernyijevi hisi je tako samo v kuhinji, ostali prostori imajo strop. Jaz sem se vselil v sobo skupaj z Bernyjem in njegovim dve leti starejsim bratom Leom. Leo je oseba bolj umirjenega znacaja kot Berny. Je eden boljsih kajkasev tukaj naokoli in mislim, da je zaradi tega zgled Bernyju. Tudi Berny je namrec kajakas in ravno z njim se je tudi zacela moja zgodba s kajakom. Berny in Leo imata mlajsega brata Tonyja. Tony ima 13 let in je kot vecina najmljasih bratcov malce razvajen. Tukaj sta potem se mama Guadalupe in oce Alberto. Guadalupe ali krajse Lupe, je zenska srednjih let, v bistvu ze skoraj gospa, manjse rasti in malce bolj obilne postave z rambo trakcem v laseh. Vecino casa je doma, pospravlja po hisi in kuha. Alberto pa je po poklicu policaj. Ne morem mimo tega, da me druzina spominja malo na mojo druzino, kjer smo tudi trije bratje.

V tistem casu je bila reka veckrat odpovedana zaradi previsokega vodostaja, zato sva z Bernyjem dala kajak na rame in se pes odpravila do bliznjega bajerja, kjer me je Berny ucil kako narediti roll v kajaku. Ta jezercek, bolj ali manj obdan s tropskim dezevnim gozdom in majhnim slapom, ki se je iztekal vanj je bil najina ucilnica. Tam se je pred nekaj leti naucil roll tudi Berny in njegov brat Leo. Berny je bil dober ucitelj in ze dva dni kasneje sem kajakiral po reki. Preko Bernyja sem spoznal tudi veliko mularije tukaj na vasi in skupaj smo se druzili, poceli traparije, se ga veckrat napili in postali prijatelji.

Nekaj dni kasneje smo se Berny, prijatelja Alex, Daniel in jaz odpravili na kajak izlet na reko Pejibaye. Dan se je zacel lepo in zanimivo. Stirje prijatelji skupaj na reki, kaj bi si zelel boljsega. Tudi vreme je bolj kot ne drzalo. Pejibaye je reka, ki se najbolj spominja na reke, ki sem jih vajen iz Slovenija. Nima prevec vode, iz vseh strani je obdana z gozdom in ima dve sekcije, zgornjo in spodnjo. Zgornji del reke je bolj zahteven in ima nekaj brzic, ki zahtevajo izkusnje. Ker je bil to eden mojih prvih kajakaskih izletov naj bi jaz kajakiral samo spodnji del. Fantje, vsi izkuseni in dobri kajakasi pa so se odpravili tudi na zgornjo sekcijo. Jaz naj bi jih pocakal tam, kjer se zacne lazji del in dokoncali naj bi skupaj. Tisti dan je bila reka precej polna in fantje so bli navduseni. Ko sva jih s soferjem oddala in smo si zavpili se vidimo kmalu, sva se odpravila nazaj po poti po kateri smo prisli proti spodnjemu delu. Reka Pejibaye se nahaja v precudoviti dolini, ki je z vseh strani obdana s tropskim gozdom. Makedamska cestica se vije skozi vas mimo preprostih hisk in travnikov. Tam je tudi manjse istoimensko mestece, kjer je policija, cerkev, nogometno igrisce..itd in kjer se zacne tudi spodnja sekcija reke. Na obali sva se s soferjem ustavila in jaz sem se pripravil, da pricakava fante. Reka je bila ena sama hitro brzeca rjava gmota. Tiste dni je namrec dezevalo veliko. Sofer je sedel ob reki, jaz pa sem se napravljal v opremo za na vodo. Kar naenkrat fant nekaj zavpije in pritece k meni ter mi rece, da je videl nekoga plavati po reki. Meni ni bilo nic jasno, ker si nisem mogel predstavljati kako bi lahko kdo plaval po tem kar sem videl in sem ga vprasal kako to misli. Na koncu sem od njega uspel razbrati, da je s tokom prilebdel nekdo v jopicu in rumeni celadi in z obrazom obrnjenim navzdol. Spomnil sem se, da je imel rumeno celado Berny in v tistem trenutku je priplavalo po reki tudi veslo. Spoznal sem, da je zadeva resna. Kmalu za veslom sta priveslala Alex in Daniel z belima obrazoma. Odpravili smo se iskat Bernyja, onadva po reki, midva s soferjem pa sva se odpeljala nizje ob reki, da bi cakala, ce kdo priplava mimo. Ne duha ne sluha o nikomer. Nisem mogel samo cakati, zelel sem nekaj narediti. Odpravil sem se ob reki pes navzgor...
Tisti dan je Berny umrl. Umrl je sin, brat, dober prijatelj in odlicen clovek. Nihce ne ve tocno kaj se je zgodilo tam zgoraj. Visoka voda je fante za trenutek locila in Berny se je verjetno prebrnil in z glavo nekam udaril.
Vsi smo bili iz sebe. Nihce ni pricakoval, da bi se lahko kaj takega zgodilo. Nisem mogel dojeti, da je to v bistvu resnica in da tako je. Da je dejstvo in da je dokoncno. Dnevi, ki so sledili so bili tezki za druzino. Nisem zelel razmisljati o tem, a na misel mi je hodilo kaj bo sedaj z menoj..kam bom sel. Nisem zelel biti druzini v napoto. Zelel sem jim pomagati, a me je bilo strah, da jim bom samo v breme. Berny je bil tisti, ki me je pripeljal k hisi, a sedaj Bernyja ni bilo vec. Se isti dan mi je Leo rekel, da ce hocem lahko ostanem pri njih..da bo v bistvu njemu lazje, ce ostanem z njimi. Tako sem se odlocil, da bom naredil vse, da bi jim pomagal, tako kot je tudi Berny pomagal meni.

Niso vedno vse izkusnje, ki jih dozivimo najboljse in nekatere nam pustijo pecat, ki nikoli ne izgine. Ampak glede na vse, kar sem v zivljenju do sedaj dozivel verjamem, da se vse kar se zgodi, zgodi z namenom in da je vse del nekega velikega nacrta. Na zalost ne vidim smisla v tem kar se je zgodilo in mislim, da ga tudi nikoli ne bom. Naravnost obcudujem ljudi tukaj. Bernyjevo veliko druzino, vse bratrance in sestricne, prijatelje in znance. Sprijaznili so se s tem kar se je zgodilo in se zavedajo, da je Berny umrl pri tem, ko je pocel nekaj, kar je pocel najraje v zivljenju. Spominjam se, ko mi je Berny samo nekaj dni pred nesreco rekel: "Blaz, ko kajakiram se pocitim svobodnega! Pocutim se zivega in kot da je vse v najlepsem redu, problemi se resijo." Zavedajo se, da je Bog vzel Bernyja k sebi in da je sedaj nekje, kjer se reke nikoli ne koncajo. Vsi spomini povezani z Bernyjem so dobri in pozitivni in kar se je zgodilo se ne more vzeti nazaj in spremeniti. Berny bo zavedno z nami, v nasih srcih. Najblizje pa nam bo, ko bomo na reki, tam bo nas angel varuh.

Ko to pisem sta od nesrece minila ze skoraj dva meseca. Sam sebe sem tedaj vprasal kaj je moj namen, cemu sem se znasel tukaj ravno v tem casu, kaj Bog zeli od mene. Spoznal sem, da sem bil poslan sem, da bi pomagal druzini v tem tezkem casu. Nikakor ne zelim biti nek nadomestek, ampak vidim, da druzini pomaga, ker sem z njimi. In vesel sem, da jim lahko kako pomagam. Druzina je zelo dobra do mene. Se vedno zivim v sobi skupaj z Leom, pridruzila pa se nama je tudi njegova punca iz Amerike, ki ji je ime Jackie. Jackie je zelo vredu punca. Stara je mislim da 27 let in je po poklicu uciteljica anglescine in spanscine. Velikokrat se pogovarjava in vesel sem, da se koncno lahko z nekom pogovarjam tudi po anglesko. Zanimiva se mi zdi misel, da v isti sobi spimo Kostarican, Americanka in Slovenec, ki se pred nekaj meseci niti nismo poznali. Druzini, se posebej pa Leotu zelo pomaga, da je v teh casih tukaj tudi Jackie..tako je vsaj hisa bolj polna.

V vsem tem casu, odkar sem nazadnje pisal pa sem dozivel tudi veliko lepega in novega. Jahal sem v paradi skupaj s se ostalimi 6000 jahaci, prezivel noc s prijatelji v kempu sredi dzungle ob reki, si okrasil glavo z dreadom hehe, obiskal Panamo, hodil po pescenih karibskih plazah, koncno zares zacel delati na reki, delal kot pick-up guide ob vznozju najlepsega vulkana na Kostariki in spoznal ogromno novih ljudi, lustnih punc in dobrih prijateljev. Ampak to so ze druge zgodbe, ki sledijo drugic...